Več o projektu:     

Projekt sofinancira Vlada Republike Slovenije. Mnenje in vsebina projekta ne predstavljata uradnega stališča Vlade RS.

 http://www.mzz.gov.si/

• oblikovati zdrave regionalne jedilnike kot stalen del šolske prehrane, ki bodo zdravi, okusni, cenovno dostopni, upoštevali prehranske navade mladih ter prispevali k vzgoji mladih o tradicionalnih lokalnih sortah in jedeh;
• s kvalitetnim vzgojno-promocijskim programom dvigniti raven vzgoje/informiranosti in motiviranosti mladih in staršev o pomenu, privlačnosti in prednostih porabe zdravih in tipičnih lokalnih prehrambenih izdelkov in jedi;
• motivirati in izobraziti kuharsko osebje za pripravo zdravih regionalnih jedi, ki so prilagojene potrebam in pričakovanjem ciljnih skupin, realnim možnostim lokalne oskrbe ter osnovni ekonomski računici;
• povečati motiviranost in znanje nabavnikov šolske prehrane;
• povečati ozaveščenost in motiviranost lokalnih pridelovalcev glede njihove vloge pri ohranjanju prehranske tradicije in izobraževanja mladih o pomenu zdrave lokalne prehrane
• pilotna izvedba celovitega programa ''Otroci jejmo zdravo - iz naših ...'' za pridobitev znanj in izkušnj za redno izvajanje programa ter širjenje na druga območja

 Izredno hitra rast uporabe vozil na električni pogon v vseh razvitih državah kaže, da bodo taka vozila že kmalu zelo števična ali celo prevladujoča. To velja tako za manjše oblike vozil (električna kolesa, mini vozila) kot večja električna vozila (avtomobili). V državah EU jih uporabljajo predvsem za promet v zaprtih območjih (Npr. Natura 2000). Eden izmed glavnih pomankljivosti in razlogov, da električna vozila niso bolj razširjena na Gorenjskem, je predvsem v dejstu, da na območju ni mreže polnilnic električnih vozil. Zato smo se odločili da s projektom  (glavna aktivost) pripravimo celovito analizo možnosti vpeljave polnilnic ob hkratni analizi primernosti lokacij, kjer s projektom predvidevamo postavitev polnilnic. Obenem s projektom želimo prebivalcem podeželja približati električna vozila, jih osvestiti, animirati in jim predstaviti možnosti, ki so v nekaterih državah EU že del vsakdanjega življenja (npr. za promet v zaprtih območjih; vožnja možna le s kolesi na električni pogon,…).

Vir financiranja: program LEADER – LAS Gorenjska košarica, CTRP Kranj, Elektro Gorenjska d.d., JUST-EE d.o.o., občine po dogovoru

  Vsebina: 

2. "Borza streh" - oddaja strehe za postavitev sončne elektrarne - uveljavitev tržnega modela na slovenskem trgu

Vsebina: 

3. Finančne spodbude za postavitev sončnih elektrarn na kmetijah in v malem podjetništvu, Program razvoja podeželja RS 2007-2013 -   Ukrep 311,312

Vsebina:

V projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se je aktivno vključil tudi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je dva meseca pred 17. aprilom, ko bodo prostovoljci po vsej Sloveniji odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke z divjih odlagališč, v polnem razmahu. Prostovoljci so preko Geopedije odkrili že 4000 potencialnih divjih odlagališč.

Veliko večino potencialnih odlagališč še prekriva sneg, ki onemogoča popis in kartiranje. Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših in obsežnih nalog, v duštvu Ekologi brez meja, ki projekt organizira, v drugi polovici marca načrtujejo predvidoma dve iskalno čistilni akciji, na katerih bodo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi organizacijami izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa naj bi tudi vojska, policija in Zavod za Gozdove Slovenije.

Vsak teden 50 novih prostovoljcev Projekt je med prebivalstvom naletela na dober odziv, saj se k sodelovanju vsak teden prijavi približno 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo trenutno občinski organizatorji, ki so vez med organizatorji projekta in občinami ter komunalnimi podjetji. Zaenkrat deluje 175 občinskih organizatorjev, dogovor o aktivnem sodelovanju pri projektuje podpisalo 120 občin, cilj pa je, da bi svojega organizatorja imela vsaka od 210 slovenskih občin. Kljub snegu so bili dejavni tudi popisovalci na terenu, kjer je 200 prostovoljcemdo zdaj uspelo popisati blizu 1000 odlagališč. Organizatorji pa še vedno vabijo k sodelovanju nove prostovoljce, ki bi delovali kot občinski organizatorji oziroma popisovalci divjih odlagališč in s podporo projektu v vseh kotičkih Slovenije omogočili njegov uspeh.

Projektu so se pridružile tudi številne vladne in nevladne organizacije, kot častni pokrovitelji so jo podprli tudi Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar ter predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor.

V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov Prostovoljci bodo tako 17. aprila čistili komunalne in kosovne odpadke, gradbene pa le v občinah, ki bodo same poskrbele za potrebno mehanizacijo. Poleg čiščenja divjih odlagališč v naravi bodo prostovoljci čistili tudi ulice, ceste, okolico šol in vrtcev, stanovanjske okoliše ter sprehajalne in pohodne poti. Tako bomo našo akcijo povezali s čistilnimi akcijami, ki jih že tradicionalno izvajajo v marsikateri slovenski občini. Letos želimo vse te akcije združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov, pravijo Ekologi brez meja.

Več o projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! lahko preberete na spletnem naslovu www.ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite kot prostovoljka oziroma prostovoljec.

Center je od junija do decembra 2009 skupaj z avstrijskima nacionalnim parkom Nockberge in naravnim parkom Zirbitzkogel-Grebenzen uspešno izvedel projekt delovne mobilnosti z naslovom ''Delovna praksa na zavarovanih območjih Avstrije''. Udeleženka Staša Gams je na delovnem mestu spoznavala ter se usposabljala za naloge upravljanja in razvoja zavarovanih območij. Projekt je potekal v okviru in s sofinanciranjem EU programa Leonardo da Vinci-Mobilnost.

Kako je Staša prišla do Leonardo da Vinci programa, zakaj se je zanj odločila, kakšen je postopek prijave, kako je prišlo do sodelovanja s Centrom za trajnostni razvoj in avstrijskima partnerjema in kakšno je bilo njeno delo v parkih ter česa se je naučila, piše udeleženka v naslednjih vrsticah.

S študijem geografije se je začelo...

Aktivna hoja v hribe, popotovanja po Evropi, spoznavanja tujih dežel in ljudi, mednarodni kongresi, študentske izmenjave, tabori, 4. mesečni študij na Škotskem so polnili in bogatili mojo nemirno dušo v času študija geografije. Radovednost in želja po odkrivanju novega sta me gnali vedno novim izzivom naproti. Po uspešno zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sem iskala zaposlitev na področju varovanja okolja, regionalnega razvoja, turizma, zavarovanih območij.

Študenstko delo in medštudijske aktivnosti so premalo...

Zaključena fakulteta in izkušnje pridobljene s študentskim delom in z različnimi aktivnostim med študijem, danes niso dovolj močne reference za pridobitev že tako redko razpisanih delovnih mest. V želji po dodatnem znanju, praktičnih izkušnjah upravljanja zavarovanih območij, projektnega dela, izboljšanju znanja nemškega jezika in novih poznanstvih/kontaktih, sem se tako odločila za Leonardo da Vinci program in projekt mobilnosti v tujini.

Leonardo da Vinci program daje možnost...

O samem programu sem prvič slišala na fakulteti med študijskimi kolegi, ki so preko njega v tujini opravili večmesečno delovno prakso in prihajali nazaj polni navdušenja, nove energije in motivacije. Obrnila sem se na Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v Ljubljani in na njihovih internetnih straneh http://www.cmepius.si,   ter informativnih dnevih pridobila željene informacije o samem programu.

Prijava projekta mobilnosti...

Odločitev je padla in pričela sem z načrtovanjem in organizacijo projekta mobilnosti, kot se imenuje izvedba delovne prakse v tujini. Ker lahko projekt prijavi le pravna oseba, je bilo potrebno poiskati organizacijo „pošiljateljico“ v Sloveniji, ki bi bila nosilka projekta. Izbrala in povezala sem se s Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRP Kranj). Področje njihovega dela, pretekle izkušnje in prihodnji projekti so ustrezali profilu organizacije, ki sem ga iskala. V naslednjem koraku je bilo potrebno poiskati partnerske organizacije v tujini. To je zahtevalo veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Izbrala sem Norveško, a sem jo, po večtedenskem neuspešnem iskanju organizacij, zamenjala s sosednjo Avstrijo. Hitri, pozitivni odgovori s strani nacionalnega parka Nockberge in naravnega parka Zirbitzkogel-Grebenzen so bili pravo nasprotje nezainteresiranim Norvežanom. Skupaj s CTRP Kranj smo oblikovali delovi program v času prakse, nato pa za pridobitev finančne podpore projekt prijavili Nacionalni agenciji CMEPIUSu. Sledilo je nekaj mesečno čakanje na rezultate in upanje na pozitivno rešitev prijave.

Delo v tujini...

Projekt je bil s strani Nacionalne agencije sprejet in zaprošena finančna pomoč za njegovo izvedbo odobrena. Pol letna delovna praksa v izbrana avstrijska parka (nacionalni park Nockberge in naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen) se je tako lahko začela. V obeh parkih sem preživela tri mesece in v tem času spoznala zaposlene, njihove naloge in način dela ter bila sama v pomoč tako v pisarni kot na terenu. Delo je bilo raznoliko, dinamično. Zajemalo je pomoč pri mednarodnih projektih, pripravo lastnega projekta, vodenje poletnih turističnih programov, otroških delavnic, organiziranje sestankov, pripravo poročil, udeležbo na delavnicah.

Rezultati delovne prakse...

Rezultati uspešno izpeljanega projekta mobilnosti so vidni med vsemi projektnimi partnerji. Tako je mobilnost privedla do vzpostavitev novih povezav, izmenjav izkušenj in načrtov za prihodnje sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi organizacijami.

Sama sem se nazaj v Slovenijo vrnila bogatejša z izkušnjami in polna lepih spominov. Z delom v tujini sem spoznala nove pristope in načine dela v zavarovanih območjih. Izboljšala sem znanje tujih jezikov, osebnih lastnosti ter spoznala in navezala stike z različnimi okoljskimi organizacijami v Avstriji in Sloveniji, kjer želim v prihodnje najti tudi stalno zaposlitev.

Staša Gams

                  Nacionalni park Nockberge                                            Naravni park Zirbitzkogel- Grebenzen 

 Ebene Reichenau; sedež uprave parka Nockberge              Neumarkt; sedež parka Zirbitzkogel- Grebenzen

Mentor Andreas Duller in direktor parka Nockberge               Udeleženka delovne prakse Staša Gams in direktor                         Dietmar Rossmann.                                                         parka Zirbitzkogel-Grebenzen Michaeel Baldauf

                         Delavnice z lokalnimi akterji parka Nockberge                      "Team building" zaposlenih parka Zirbitzkogel-Grebenzen

                 Radenthein, mednarodna izmenjava osnovnih šol                         Projekt NATURA 2000 v šolah                                                                med Slovenijo, Avstrijo in Italijo.                         

   Špajka ali Baldrijan (Valeriana  celtica)          Izdelovanje figur iz sena                      Naravoslovni dan; raziskovanje                                                                                                                                vodnega živalstva

Poletni turistični program; vodenje skupin turistov                           Platanovolistna zlatica (Ranunculus platanifolius)

Razvojna agencija zgornje Gorenjske, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj v okviru Programa razvoja podeželja, os Leader (LAS "Gorenjska košarica")  izjajamo projekt: "Dodana vrednost ponudbi podeželja".

 Podeželje v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugih dejavnosti ponuja vrsto izdelkov in storitev.

Namen projekta je dopolniti in nadgraditi osnovna znanja in metode za uspešno vodenje dejavnosti na kmetiji ali malih podjetij in s tem omogočiti razvoj in krepitev podjetništva na podeželju. Ciljnim skupinam želimo skozi izvedbo projekta ponuditi:

S projektom bi neposredno doprinesli k boljši usposobljenosti ciljne skupine za registracijo, vodenje in upravljanje dejavnosti na kmetiji, posredno pa k bolj stabilnemu ekonomskemu stanju kmetij. S projektom želimo doseči ozaveščenost ciljnih skupin k pomembnosti bogatitve turistične ponudbe na podeželju, ohranjanju kmetij, ohranjanju tradicionalnih izdelkov in storitev podeželja, koriščenju obnovljivih virov energije, zadovoljevanju vedno višjih zahtev potrošnikov po kvalitetnih izdelkih in storitvah ter omogočiti trajnostni razvoj gorenjskega podeželja.

Projekt vključuje eksperimentalno delo s praktičnim učenjem inovativnih metod za sonaravno zbiranje in predelavo bioloških odpadkov v naravne in koristne produkte. Sodelujejo sedanji/bodoči dijaki naravoslovno-tehniških programov. Tako je poleg novih znanj in osveščenosti glavni namen, da se na praktičen in privlačen način predstavijo pomeni ter možnosti programa/poklica "naravovarstveni tehnik".

V projektu bodo sedanji in bodoči dijaki v navezavi z vsebinami poklica Naravovarstveni tehnik oz. naravoslovno-tehniških programov spoznavali:

Aprila je bil v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013 potrjen skupen čezmejni projekt BREZMEJNA DOŽIVETJA NARAVE. Namen projekta, ki se bo izvajal v obdobju 2009-2012, je dvigniti raven usposobljenosti, podpreti skupno trženje ter nadgraditi infrastrukturo za uspešen razvoj sonaravnega turizma vezanega na doživljanje narave. CTRP Kranj je v projektu partner in koordinator aktivnosti za območje osrednje Gorenjske.

Od aprila 2009 CTRP Kranj izvaja projekt ''Od papirja trajnostnih politik do košarice trajnostne družine'', ki ga sofinancira Urad RS za komuniciranje. Namen aktivnosti je, da družine kot  osnovne družbene celice spodbudijo in usmerijo k takim potrošniškim navadam, ki bodo okoljsko in gospodarsko trajnostne.

Projekt, ki ga sofinacira Ministrstvo za okolje in prostor, vsebuje pripravo priročnika najboljših tujih primerov uporabe obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije kot usklajenih aktivnosti za regionalni razvoj.  Naš cilj je primere dobrih praks iz tujine predstaviti zainteresiranim energetskim podjetjem, lokalnim skupnostim, podeželskim podjetnikom ter razvojnim institucijam na Gorenjskem.
Priročnik bo izšel jeseni, o predstavitvi ob izdaji le-tega vas bomo obvestili v rubriki AKTUALNO.

 krajša predstavitev knjige

Podeželsko razvojno jedro je samostojna neprofitna enota (zavod ali zadruga), ki zagotavlja podjetniško in drugo podporo posameznikom, nevladnim organizacijam in lokalnim skupnostim pri razvojnih aktivnostih na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju.

Komu je namenjen?

• strukturno nezaposlenim na podeželju,
• članom kmečkih gospodarstev s potencialom razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
• novim podjetnikom na podeželju,
• nevladnim organizacijam (društvom, zavodom, ...).

 Spodbujanje razvoja podjetništva in zaposlovanja na podeželju

• svetovanje in organiziranje nosilcev s podeželja v proizvodnji, predelavi, razvoju ali trženju produktov in storitev s podeželja,
• promocija, organiziranje in pospeševanje prodaje produktov razvitih v projektu »Podeželsko razvojno jedro«
• podpora pri razvoju novih produktov in storitev.

Vseživljenjsko učenje:

• razvoj potrebam podeželja prilagojenih usposabljanj in izobraževanj, še posebej s področja podjetništva, razvoja človeških virov in trženja.

Promocija trajnostnega razvoja:

• oblikovanje partnerstev na področju okoljsko in družbeno trajnostnega razvoja,
• širjenje zavesti o trajnostni rabi virov in več funkcionalni vlogi podeželja,
• priprava domačih in mednarodnih projektov razvoja podeželja (Interreg, os Leader, ...),
• razvojno aktiviranje naravne in kulturne dediščine na podeželju.

Cilji:

• povečati podjetniško aktivnost na podeželju in zagotoviti dodatna delavna mesta,
• aktivirati neizkoriščene naravne in človeške potenciale na podeželju,
• povečati turistično privlačnost podeželja in trajnostno rabo kulturne dediščine,
• spodbujati mednarodno sodelovanje s podobnimi iniciativami in prenos znanja,
• ohranjati socialno kvaliteto življenja ter narave na podeželju.

CTRP Kranj skupaj z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS izvaja projekt za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin in podporo njihovi socialni vključenosti z naslovom "Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih ter vključevanje v širše družbeno okolje preko sodobne in tradicionalne umetnosti", ki ga delno financira Evropska unija  iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete : "Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti"; prednostne usmeritve: "Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture  in podpora njihovi socialni vključenosti"

Cilji projekta so predvsem:

• zagotoviti začetno podporo in dodatna znanja za neposredno zaposlitev 2 gluhih oz. nagluših oseb na področju kulture in izvajanja kulturnih dogodkov z namenom njihove ekonomske samostojnosti,

• oblikovati programe usposabljanja in mentorstva na področju sodobnih audio-vizualnih umetnosti ter domače rokodelske obrti s specifičnimi potrebami gluhih in naglušnih oseb,

• preko mentorstva omogočiti stalna izvajanja usposabljanj za večjo zaposljivost čim večjega števila predstavnikov ciljne skupine na področju sodobne in tradicionalne umetnosti (pilotno usposabljanje izvedeno znotraj projekta),

• doseči preko primera novo zaposlenih višjo motiviranost in usposobljenost drugih vključenih gluhih in naglušnih oseb kot izvajalcev na področju audio-vizualnega ustvarjanja in rokodelstva z namenom doseči njihovo večjo zaposljivost in socialno vključenost,

• pilotno izvesti 6 delavnic rokodelstva umetnostne obrti ter 1 delavnico audio-vizualne produkcije za gluhe in naglušne osebe prilagojeno gluhim in naglušnim osebam (prisoten tolmač),

• izvesti šolo podjetništva s področja zaposlovanja in samozaposlovanja na področju kulture,

• z zaključno javno prireditvijo in informiranjem/vključevanjem podjetij oz. strank povečati prepoznavnost kvalitete in povpraševanje za ponudbe pridobljenih in nadgrajenih znanj (in posledično izdelkov) v javnosti in na trgu,

• predstaviti izdelke zgornjih delavnic kot obogatitev umetnostnega dogajanja ciljne in celotne javnosti, vključno z 5 časopisnimi številkami, spletno stranjo društva o kulturi gluhih in naglušnih na Gorenjskem, kratkimi audio-vizualnimi deli ter rokodelskimi izdelki. Ti izdelki bodo služili tudi kot promocija oz. reference k večji zaposljivosti ciljne skupine na področju kulturnega ustvarjanja.

Projekt je odobrilo Ministrstvo za šolstvo in šport 28.3.2008. CTRP Kranj je nosilec projekta. V projektu sodelujejo Biotehniški center Naklo, Gimnazija Kranj, OŠ Tržič, OŠ Križe, OŠ Naklo, Kranjsko gozdarko društvo, Zavod za gozdove Kranj in Društvo Ajda Gorenjska. Cilj projekta je promovirati nekdanje in sodobne alternativne rabe gozda in gozdnih proizvodov ter jih uvesti v izobraževalne vsebine za učence srednjih in osnovnih šol. S pomočjo omenjenega projekta želimo omogočiti učencem, da v gozdu spoznajo drevesne vrste, da se znajo v njem orientirati in spoznajo njegovo rabo nekoč in danes. Predvsem bi jih radi spomnili, da je gozd dragocen prostor, ki ne nudi le materialnih dobrim, ampak tudi prostor, kjer si lahko odpočijejo.

Pod vodstvom Zavoda za gozdove Kranj, Kranjskega gozdarskega društva in društva Ajda Gorenjska smo organizirali dve tematsko različni delavnici, prva na temo prepoznavanja različnih drevesnih vrst, druga na temo uporabnosti gozda nekoč in danes. Obiskali smo kmetijo v Vinharjih pri Poljanah nad Škofjo loko, katere pomemben del je tudi gozd in delo v njem. Na delavnicah so učenci pripravili plakate o gozdu in njihovih vtisih po obisku gozda, pripravili so kostanjevo potico in torto, graščakove poljubčke in borovničev zavitek, zdravilno smrekovo mazilo ter milo iz želodovega pepela. Na zaključni prireditvi, ki je bila v 1. tednu vseevroskih gozdov, v četrtek, 23. oktobra, so učenci v Žiganji vasi vse stvaritve predstavili tudi širši publiki. Zbrane je nagovoril predsednik KS Sebenje, gospod Benedičič, povabilu pa se je odzval tudi tržiški župan, g. Sajovic. Projekt smo zaključili novembra 2008.

Vtise z delavnic si lahko ogledate v GALERIJI in na spletni strani OŠ Tržič, prav tako pa si lahko ogledate tudi zloženko, ki je nastala v okviru projekta.

Vabimo vas, da si ogledate in izberete izdelke iz našega programa kot darilo za rojstni dan ali kakšno drugo posebno priložnost, mogoče pa boste preprosto rekli: TO JE "...za moj dom."

Blagovno znamko "...za moj dom." smo vzpostavili z namenom pospeševanja trženja in dviga dodane vrednosti tradicionalnih, kakovostnih, avtorskih in prepoznavnih izdelkov, pridelkov in storitev s podeželja na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Kranj, Naklo, Šenčur, Preddvor in Tržič, s čimer želimo pospeševati zaposlovanje, razvoj in promocijo podeželskega prostora. Povezovanje v blagovno znamko je namenjeno izdelovalcem, pridelovalcem in ponudnikom, katerih izdelki, pridelki in storitve še niso uveljavljeni pod lastno blagovno znamko proizvajalca oziroma ponudnika.
 
In zakaj znak hiške z roko? Ker ta znak simbolizira celotno ponudbo blagovne znamke "... za moj dom." Hiška izraža tradicijo, toplino in domačnost, roka pa ročno izdelavo, pridelavo, obdelavo. Izbrane barve so rumeno oranžna, ki je najbolj žareča med barvami in zelena, ki jo povezujemo z naravo, življenjem in blagostanjem.

Dobrote iz krušne peči so delo kmečkih gospodinj, rokodelci se vam predstavljajo z uporabnimi in dekorativnimi izdelki tradicionalnih in sodobnih oblik iz različnih materialov, med izdelki zeliščarjev pa najdete suha zelišča, začimbe in gozdne sadeže.

V projektu REGIOMARKET, ki v programu Interreg IIIB Alpski prostor povezuje 17 partnerjev iz celotnega prostora območja Alp, razvijamo prepoznavne regionalne izdelke in storitve s standardi kakovosti ter pozitivnim učinkom na trajnostni razvoj podeželja Gorenjske.