Predstavitev je pripravila Ribiška družina Tržič v okviru operacija Ribja narava Gorenjske
Predstavitev je del operacije Ribja narava Gorenjske, ki poteka v okviru LAS Gorenjska košarica in jo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, pristop CLLD –lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Več o operaciji in njenih aktivnostih si lahko preberete v zavihku projekti / LAS Gorenjska košarica
RIBE V TRŽIŠKI BISTRICI
Že od nekdaj je Tržiško Bistrico naseljevala potočna postrv, katere stalež je bil po pripovedovanju starejših članov zelo bogat. V spodnjem delu Tržiške Bistrice je bil prisoten tudi lipan. Z razvojem industrije v Tržiču, se je začelo Tržiško Bistrico obremenjevati z industrijskimi odplakami in odpadnimi vodami. Čistilnih naprav še ni bilo, pa tudi miselnost prebivalstva je bila taka, da vode vse odnese. Zato ni bilo nič nenavadnega, če so odpadke in ostale smeti odlagali v reko. Fekalne odplake so bile speljane v strugo še do nedavnega. V odplakah so bili agresivni detergenti in močna čistila, zato je prihajalo do posameznih poginov rib, s tem je bila zmanjšana naravna drst, posledično se je iz leta v leto zmanjševal stalež rib. Zaradi zmanjšanja staleža potočne postrvi je bilo potrebno začeti z sonaravno vzrejo v gojitvenih potokih, zarod pa pridobiti z smukanjem samic v lastni ribogojnici. Danes je stanje bistveno boljše, ker je večina industrije, ki je najbolj obremenjevala reko, prenehala z svojo dejavnostjo ali pa jih je zakonodaja prisilila v izgradnjo svojih čistilnih naprav in odvajanje njihovih odplak v centralno čistilno napravo. Ravno tako se vse fekalne odplake po kanalizacijskem omrežju odvajajo v centralno čistilno napravo. Stanje vode je bistveno boljše kot pred nekaj leti, pojavljati so se začele ribe, ki jih prej ni bilo (kapelj). Kapelj je talna riba in je zelo občutljiv na onesnaženje, ker se zadržuje na rečnem dnu in je zanj onesnažen sediment škodljiv. Pojavljati so se začeli tudi potočni raki (koščak) kar je tudi pokazatelj čiste vode. Ribolov na Tržiški Bistrici je dovoljen od 01. aprila pa do 30. septembra, od 01 oktobra pa do 31. marca je varstvena doba in takrat ribolov ni dovoljen.
Tržiško Bistrico je konec oktobra 2018 prizadela vodna ujma, ki je povzročila ogromno škodo na infrastrukturi ob strugi in na ribjem življu. Sanacija infrastrukture je trajala dve leti, da se je vzpostavilo prvotno stanje. Pri vseh posegih v vodotok smo morali ribiči opravljati izlove rib, da ni prihajalo do še večje škode. Danes so zadeve sanirane, ribji živelj je ob intenzivnemu vlaganju nadomeščen, ribiči in turisti so zadovoljni. V Tržiško Bistrico smo ponovno naselili lipana.
Potočna postrv ima vretenast, rahlo bočno stisnjen trup s srednje veliko glavo, končna usta in širok gobec s srednje velikimi zobmi, razporejenimi na čeljustih, ralniku, jeziku in nebnicah. Hrbet je zelenkast do temno rjav, boki so svetlejši, rumene do zlate barve, trebuh je rumeno bele barve. Na zgornjem delu trupa in bokih ima značilne črne in rdeče, svetlo obrobljene pike. Naseljuje vodotoke in jezera z bistro in hladno vodo ter visokimi vrednostmi raztopljenega kisika, kjer temperatura vode ne presega 18-200c. Hrano lovi v vodnem toku, obrnjena proti smeri vodnega toka. Skriva se pod vejami dreves in izpodjedenih bregovih, včasih pod večjimi skalami ali pod podrtimi debli v vodni vegetaciji. Zaradi sposobnosti prilagajanja obarvanosti telesa okolici, je težko opazna. Pri nas je za lov potočne postrvi dovoljeno izključno muharjenje. V Tržiški Bistrici je z dnevno dovolilnico dovoljeno upleniti največ tri salmonide ne glede na vrsto. Potočna postrv se v Tržiški Bistrici drsti od začetka novembra pa do konca decembra, ikre odlaga v drstne jame, ki jih samica izkoplje v prodnato dno. Takoj po oploditvi samica nagonsko ikre prekrije z prodom. Čas do izvalitve je odvisen od temperature vode in v Tržiški Bistrici traja povprečno okrog dva meseca. Zato je zelo pomembno, da v se v času valjenja ne izvaja gradbenih del, zaradi kaljenja vode. Ko se mulj posede na ikre, se zadušijo in propadejo.
LIPAN
Lipan ima stožčasto mestoma ovalno, bočno stisnjeno telo z velikimi, v horizontalnih vrstah razporejenimi luskami. Glava je majhna, usta so rahlo podstojna z majhnimi zobmi, razporejenimi na obeh čeljustnicah, nebnicah in ralniku. Hrbet je sivo zelenkast, boki srebrne do zlate barve z redkimi temnimi pegami, trebuh je bel. Na sprednjem delu telesa ima več temnejših pik. Hrbtna plavut je visoka, dolga in mavrično pisana. Živi v hladnih tekočih in stoječih, s kisikom bogatih vodah, kjer je dno prodnato. Občutljiv je na onesnaženje in na temperaturo vode nad 180C. Združuje se v manjše skupine, v nasprotju s postrvmi ne išče skrivališč, ampak se zadržuje v vodnem toku kjer preži za hrano, ki jo prinaša vodni tok. Prehranjuje se z talnimi nevretenčarji in žuželkami, ki jih lovi na vodni površini. Ribolov lipana je dovoljen le z muharjenjem. Lipan je pri ribičih zelo cenjena riba. Ko so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile jate kormoranov, se je populacija lipanov v revirju Sava močno zmanjšala. Lipan nima nagona za skrivanje, ampak plava v toku, zato je bil lahek plen za jate kormoranov. Prve jate kormoranov, ki so priletele k nam so štele tudi po 400 ptic. Drevesa ob vodi kjer so kormorani prenočevali so se zaradi kormoranovih iztrebkov posušila.
Šarenka je po zunanjosti zelo podobna potočni postrvi in ima tudi enke navade kar se tiče prehranjevanja. Razlikuje se po barvi, ki je zelenkasta, trebuh ima srebrn in je po celem telesu posuta z črnimi pikami. Nekateri primerki so svetlejši, drugi temnejši. Samci v času drsti nekoliko potemnijo in boki se jim vijolično obarvajo. Šarenka je tujerodna vrsta (alohtona) in je prinešena iz severne Amerike. Ker je agresivna in prilagodljiva, izpodriva in zaseda življenjski prostor potočne postrvi. Zato je dovoljeno dopolnilno vlaganje le z sterilnimi šarenkami, je pa zelo zanimiva riba za ribolov. Ribolov šarenke v športno ribolovni vodi je dovoljen le z muharjenjem.
Za zaščito oziroma varovanje avtohtonih vrst rib dopolnilno vlagamo v športno ribolovne vode alohtono šarenko, ki je dobra lovna riba in s tem obvarujemo avtohtono vrsto rib.
Kapelj je talna riba, občutljiva na onesnaženja, zato v vodah kjer so odplake ali onesnaženje ni prisoten. V vodah kjer pa so pogoji primerni se pa lahko razmnoži v velikem številu. Pri nas je kapelj najbolj prisoten v Savskih pritokih in v reki Savi. Za ribolov ni zanimiv, je pa zaščiten, ker ga varuje uredba o zaščiti habitata. V gojitvenih potokih povzroča škodo, ker se prehranjuje z vloženim zarodom potočne postrvi. Kapelj je dolg od 10-12cm, ima veliko glavo, ni pa dober plavalec in se največ zadržuje na dnu vodotoka. Najraje ima skalno dno ali pa prod kjer se prehranjuje z nevretenčarji in ribjim zarodom drugih rib.
Ste vedeli?
Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin oceanov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije Sonce do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih jezerih do nadmorskih višin 4572 m (jezero Titikaka).
Zanimivost:
Znanih je približno 20.000 različnih ribjih vrst. Najmanjša vrsta rib (Paedocypris progenetica) meri v povprečju 9 mm, največja (Rhincodon typus) pa zraste do 21 m.
