V okviru projekta Pravica do odraščanja brez “e-živega peska” , ki poteka v okviru programa IMPACT4VALUES se zavzemamo za vzgojno- izobraževalno zakonodajo za digitalizacijo brez grožnje mladim in družbi. V Sloveniji je trenutno s tem v zvezi najbolj aktualen Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2033, kjer bi na področju preprečevanja prekomerne rabe zaslonov lahko sledili dobrim praksam drugih držav v EU.

V nadaljevanju je prispevek o tem, kako se prekomerne rabe zaslonov lotevajo na Danskem.

Danska premierka Mette Frederiksen si želi, da bi Evropska unija v okviru prizadevanj za boljšo zaščito mladih uporabnikov pametnih telefonov pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo z zasloni, za uporabo družbenih omrežij uvedla starostno omejitev 15 let. Gre za zadnji poziv v nizu podobnih, ki so se zvrstili v zadnjem času.

KOEBENHAVN > “Danes lahko ustvariš profil na večini mest, če si stari 13 let. A ko si star 13 let, si še otrok. In videli smo, da je tveganje za otroke na družbenih medijih preveliko,” je v prispevku za danski časnik Politiken, objavljenem v nedeljo, danska premierka zapisala skupaj z evropsko poslanko Christel Schaldemose.

Uvedbo starostne omejitve bi sicer morala spremljati ustrezna orodja za preverjanje starosti, saj tehnološki velikani za to ne prevzemajo odgovornosti, sta dodali in menili, da evropski akt o digitalnih storitvah na tem področju ne nudi zadostnih ukrepov.

Nanizali sta vrsto predlogov za zaostritev zakonodaje, vključno s prepovedjo zasvajajočih oblikovanj in reklam za mlade ter obvezno obveščanje uporabnikov o času, ki ga preživijo na spletnih platformah, njun članek povzema spletni portal Politico.

Gre za zadnjega v nizu podobnih pozivov, ki se glede rabe telefonov, zaslonov in družbenih omrežij med mladimi pojavljajo v zadnjem času.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je minuli mesec denimo pozval k tako imenovani digitalni polnoletnosti, ki da bi jo morali na ravni EU postaviti pri 15 letih. “V Evropi moramo znova prevzeti nadzor nad življenji svojih otrok in najstnikov ter pri 15 letih in ne prej določiti digitalno polnoletnost,” je dejal v govoru na univerzi Sorbonna.

Francija je sicer že sprejela predlog zakona, po katerem bi mlajši od 15 let lahko do družbenih medijev in drugih platform dostopali le s soglasjem staršev, a ureditev ni nikoli stopila v veljavo, ker glede na opozorila Evropske komisije ni v skladu z evropsko zakonodajo, piše Politico.

Več držav medtem že omejuje uporabo telefonov v šoli. Na Nizozemskem je prepoved mobilnih telefonov, tablic in pametnih ur začela veljati z letošnjim letom. Podobno prepoved je v začetku leta naznanila Italija, kjer je bila sicer uporaba pametnih naprav, ki ni povezana s šolskim delom, že nekaj let prepovedana, a se ni dosledno izvajala.

Odbor britanskega parlamenta je medtem pred dnevi pozval naslednjo vlado, naj za mlajše od 16 let uvede popolno prepoved pametnih telefonov ter uporabe prenosnih telefonov v šolah.

H globalni prepovedi pametnih telefonov v šolah je lani poleti v poročilu pozvala Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), saj da bi s tem odpravili motnje v razredu, izboljšali proces učenja in pripomogli k zaščiti otrok pred spletnim nadlegovanjem.

Related Images:

(Visited 18 times, 1 visits today)
Dostopnost