Program DynAlp nature spodbuja inovativne ideje, ki jih je mogoče prenesti tudi v druga okolja in katerih namen je tako oblikovanje naravnih prostorov, kakor tudi ohranjanje in ustvarjanje biotske raznovrstnosti. Varstvo narave in biotske raznovrstnosti v Alpah je tako naloga, ki jo želi izpolniti 25 občin in regij iz sedmih alpskih držav v okviru »Omrežja občin – Povezanost v Alpah« s programom DynAlp nature, saj pestra narava pozitivno vpliva na kakovost življenja prebivalcev, prav tako pa zagotavlja in krepi socialno kohezijo v skupnosti.
Občina Kranjska Gora že od leta 2013 sodeluje v programu skupaj z Občino Kamnik s projektom za ohranitev ekološko dragocenih zelenih površin na mestnih območjih. Poudarek projekta je na ohranjanju avtohtonih sadnih vrst in travniških nasadov, kot pomembnem elementu naravne krajine.
V projekt smo želeli vključiti čim večje število občanov, ki stara sadna drevesa še imajo in tiste, ki so se radi priključili v akcijah zasajanja avtohtonih sadnih dreves ter pridobivali nova znanja.
V Kranjski Gori smo na javnih površinah posadili 157 avtohtonih sadnih dreves, ki že drugo leto veselo rastejo (travnik pred Domom Viharnik, park pred hotelom Ramada, vrt pred OŠ Josipa Vandota Kr. Gora, travnik pred OŠ Mojstrana). Na kmetiji Mertelj v Gozdu Martuljek pa nastaja tudi učni sadni vrt. To jesen smo zasadili tudi stare sorte hrušk tepke, ki bodo krasile Športni park Ruteč v Kranjski Gori.
V projektu Ekološki zeleni prostor na poselitvenih območjih želijo občine naravno pestrost vnovič vrniti na poselitveno območje in njegovo okolico, ljudem, živalim in rastlinam pa ustvariti skupen prostor za življenje. Projekt spodbuja tudi zavest o ekološki vrednosti tovrstnih majhnih zelenih površin.
Ob zaključku projekta smo tako organizirali strokovni izlet Dobre prakse ohranjanja starih travniških sadovnjakov in avtohtonih sadnih sort v Tunjicah pri Kamniku.
Vreme nam je bilo naklonjeno, ko smo se zjutraj iz Kranjske Gore z avtobusom odpeljali proti našemu cilju. Med potjo smo se spoznavali, izmenjavali svoje sadjarske izkušnje, poizkušali stare sorte jabolk, ki jih je s seboj prinesel dr. Jan Bizjak, strokovnjak za področje sadjarstva in se marsikaj naučili.
dr. Jan Bizjak 
Tako nam je čas hitro minil in kot bi mignil smo se znašli pred osnovno šolo v Tunjicah, kjer so nas sprejeli domači sadjarji iz Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice ter predstavniki občine Kamnik. Po dobrodošlici nam je Valentin Zabavnik predstavil zgodovino sadjarstva v Sloveniji ter perspektive ohranjanja travniških sadovnjakov in starih, avtohtonih sadnih sort v prihodnosti.
Valentin Zabavnik 
Nato pa smo se peš odpravili na ogled novega travniškega sadnega nasada, ki se razprostira na površini, ki meri kar 1,5 ha. V sadovnjaku so posadili 125 sadnih dreves starih, avtohtonih sort. Mlada drevesa – mozaik sadnih sort, ki bodo služila v učne in raziskovalne namene že veselo rastejo.
Nov nasad, ki bo služil tudi kot muzej starih sadnih vrst sta prav takrat slavnostno odprla predstavnika Občine Kamnik, podžupan Igor Žavbi in Boris Ravbar.
Po ogledu sadovnjaka pa smo se podali še na ogled čudovite razstave avtohtonih sadnih sort jabolk in hrušk z naslovom “Darovi jeseni”. Na zanimivi razstavi sem tudi sama prvič videla, kako v resnici zgleda hruška imenovana Mačja glava.
Seveda ni šlo brez prikaza prešanja jabolk in degustacije soka, poizkušali pa smo tudi različne sadne dobrote.
Kar je bilo najbolj dragoceno pa je, da smo se med seboj bolje spoznali, si izmenjali izkušnje, dobili kar nekaj idej kako naše sadjarstvo razvijati v prihodnje ter že kovali načrte za naše naslednje srečanje. Na koncu sem naše Kranjskogorčane morala že kar malo priganjati, saj nas je naš šofer že nestrpno čakal, potem pa smo se le odpravili nazaj na naš zgornje gorenjski konec.
Barbara Stajnar- Občina Kamnik, Valentin Zabavnik-Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice in Vlasta Juršak
Vlasta Juršak
